Zdravje človeštva razpada – tiho, a hitro. V nekaj desetletjih so bolezni, ki bi jih lahko preprečili, postale največji morilec sodobnega sveta. Več kot polovica odraslih Evropejcev ima danes prekomerno telesno težo, vsak peti Slovenec je klinično debel, skoraj polovica Evropejcev pa se nikoli ne giblje redno. To niso več osamljeni primeri, temveč simptom civilizacije, ki je zamenjala gibanje za udobje in hrano za tolažbo. Na videz majhne odločitve – sedenje namesto hoje, telefon namesto spanja, hitra hrana namesto obroka – so se nabrale v kolektivni krizi, ki zdaj določa našo prihodnost.

Posledice niso samo številke v statistiki. So srce tvoje mame ali pa kar tebe, ki se prehitro ustavi. So generacije, ki izgubljajo stik s svojim telesom, preobremenjene z boleznimi, ki bi jih lahko preprečili: srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, depresija, kronična utrujenost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi redna telesna dejavnost do leta 2050 lahko preprečila več kot 11 milijonov novih primerov bolezni, a realnost je, da se večina ljudi premika manj kot kadarkoli prej. To ni več vprašanje videza, temveč vprašanje preživetja našega načina življenja.

V času, ko je zdravje postalo tržna niša in ne vrednota, se je človek znašel v paradoksu. Nikoli prej nismo imeli toliko informacij, aplikacij, vplivnežev in pripomočkov – pa vendar smo fizično šibkejši, bolj utrujeni in bolj izgubljeni kot kdajkoli prej. Telo je postalo projekt, zdravje pa ideja, ne praksa. V poplavi nasvetov in trendov se je izgubila preprostost – gibanje, dobra hrana, počitek, ravnovesje.

V času, ko je zdravje postalo tržna niša in ne vrednota, se je človek znašel v paradoksu. Nikoli prej nismo imeli toliko informacij, aplikacij, vplivnežev in pripomočkov – pa vendar smo fizično šibkejši, bolj utrujeni in bolj izgubljeni kot kdajkoli prej. Telo je postalo projekt, zdravje pa ideja, ne praksa. V poplavi nasvetov in trendov se je izgubila preprostost – gibanje, dobra hrana, počitek, ravnovesje.